Kakšen bo gospodarski izplen zimskih olimpijskih iger pri sosedih

Severna Italija je zaradi zimskih olimpijskih iger ta mesec v središču svetovne pozornosti. Igre Milano–Cortina, prve zimske igre v Italiji po tistih v Torinu pred dvema desetletjema, so na razpršena prizorišča v regiji privabile na sto tisoče obiskovalcev, po ocenah strokovnjakov pa tudi njihovi finančni učinki ne bodo zanemarljivi.

Po poročilu italijanske banke Banca Ifis naj bi skupni gospodarski učinek iger dosegel 5,3 milijarde evrov.

Od tega naj bi 1,1 milijarde evrov izhajalo iz porabe turistov in organizacijskega osebja med samim dogodkom, dodatnih 1,2 milijarde evrov pa naj bi prinesli nadaljnji turistični tokovi v naslednjih 12 do 18 mesecih, poroča Euronews.

Dodatne 3 milijarde evrov so pripisane infrastrukturnim naložbam in dolgoročni zapuščini, pri čemer se tako športni kot civilni objekti prenavljajo in tudi gradijo na novo.

Razcvet turizma, in ne le na prizoriščih iger

Organizatorji v času iger pričakujejo približno 2,5 milijona gledalcev s povprečnim bivanjem treh nočitev, pri čemer naj bi obiskovalci sodelovali v več lokalnih doživetjih.

Hoteli, prevozniki in ponudniki storitev v Milanu, Cortini in drugod poročajo o močno povečanem povpraševanju, podatki o rezervacijah pa kažejo na rast tako v tradicionalnih zimskih središčih kot tudi v bolj oddaljenih mestih. Kot primer sta navedeni Verona in Benetke.

Turistični sektor, ki je že sicer eden od stebrov italijanskega gospodarstva, v času iger beleži močan zagon. Dodatni finančni priliv ponudnikom omogoča ureditev, v skladu s katero lahko občine v radiju 30 kilometrov od olimpijskih prizorišč letos zvišajo turistično takso, pri čemer se 50 odstotkov zbranih sredstev nameni centralni vladi.

Po besedah Chloe Parkins, vodilne ekonomistke pri Oxford Economics, je Italija na dobri poti, da leta 2026 sprejme 66 milijonov mednarodnih turistov – v primerjavi s 60 milijoni leta 2023. Parkins pričakuje, da se bo turistična potrošnja samo letos povečala za 2,9 milijarde evrov, pri čemer naj bi največji porast zabeležili prav v mestih severne Italije.

Podatki o letalskih in nastanitvenih rezervacijah imetnikov kartic Visa že kažejo na 160-odstotno povečanje prihodov iz tujine v severno Italijo v obdobju iger. Visoko je tudi domače zanimanje, saj skoraj 80 odstotkov lokalnega prebivalstva izraža željo, da bi se udeležili vsaj enega dogodka.

Pri ameriški bonitetni agenciji S&P Global Ratings opozarjajo, da bo dolgoročni gospodarski učinek sicer omejen, saj je Italija že med tremi najbolj obiskanimi turističnimi destinacijami v Evropi.

Prav tako skupni vpliv na turizem ne bo tako velik kot pri poletnih olimpijskih igrah. “Gospodarski in turistični učinki so pri zimskih igrah običajno manjši kot pri poletnih,” je dejala Parkins in dodala, da je Pariz 2024 prodal približno 10 do 12 milijonov vstopnic, kar je približno petkrat več od pričakovanega obsega za Milano-Cortino.

Pri Oxford Economics so poudarili tudi prednost razpršenega modela gostovanja. Z razpršitvijo tekmovanj po več regijah se zmanjšujejo prometna ozka grla in strah pred prenatrpanostjo, kar destinacijam omogoča, da ostajajo odprte za obisk tudi zunaj olimpijskih prizorišč.

Z vidika javnih financ so igre obvladljive

Mariamena Ruggiero, analitičarka pri S&P Global Ratings, je dejala, da so se olimpijske igre Milano–Cortina izkazale za manj stroškovno zahtevne kot milanski Expo 2015 in bistveno manj obremenjujoče kot zimske igre v Torinu leta 2006.

Slednje so močno obremenile mestne finance, saj je Torino prevzel velik del stroškov prizorišč in infrastrukture, kar je privedlo do poslabšanja proračunskih kazalnikov in visokega dolžniškega bremena. “Milano-Cortina so stale manj kot igre v Sočiju in Pekingu, vendar več kot katere koli druge zimske igre v zadnjih 20 letih,” je dejala Ruggiero.

Skupne stroške zimskih olimpijskih iger Milano–Cortina pri S&P ocenjujejo med 5,7 in 5,9 milijarde evrov, kar ustreza približno 0,3 odstotka italijanskega BDP za leto 2025. Približno 63 odstotkov izdatkov je javnih, večinoma financiranih s strani centralne vlade in usmerjenih v infrastrukturne naložbe. Italijanska vlada je denimo odobrila tudi dodatnih 200 milijonov evrov za promocijo turizma, logistiko in varnost.

Pri S&P pričakujejo, da bodo Italijani znatne operativne stroške pokrili s prihodki, ki jih bo prineslo veliko število obiskovalcev, so sklenili za Euronews.